Dobrodošli na spletni strani, posvečeni etnološkim in antropološkim raziskavam otrok in otroštva. 

Antropologija otroštva raziskuje perspektive in izkušnje otrok in mladostnikov, hkrati pa tudi njihovo vpetost v družbene odnose in svet, ki jih obkroža.

Izkušnje otroštva se razlikujejo glede na kulturno okolje, družbeni razred, spol, zgodovinsko obdobje, pa tudi glede na geografske, politične in družbeno-ekonomske okoliščine.

V raziskavah z otroki in mladostniki se pogosto uporablja fotografija in druge vizualne metode, ki omogočajo vpogled v njihove perspektive, hkrati pa predstavljajo fotodokumentacijo otroštva v sodobnem času.

Družabni pomen delovnih opravil: Kako misliti delo v otroštvu je bil podoktorski raziskovalni projekt, ki je trajal od avgusta 2019 do julija 2021. S pomočjo pol-strukturiranih intervjujev, participativne fotografije in pogovorov ob fotografijah, se je projekt osredotočal na vprašanje konceptualizacije dela in igre / prostega časa v otroštvu. V raziskavi je sodelovalo pet starih staršev (2 osebi moškega in tri osebe ženskega spola), 23 staršev (19 mater in štirje očetje) ter 26 otrok (12 deklic in 14 dečkov), starih od šest do petnajst let. V namene raziskave sem poleg tega izvedla tudi analizo vsebine Pionirskega lista oz. PIL-a.

Glavni cilj projekta je bilo raziskati, kako otroci in mladostniki ustvarjajo pomene skozi udejstvovanje v delu, ki se odvija v vsakdanjem družinskem življenju. Drugi cilj projekta je bil raziskati, kako se konceptualizacije dela in igre / prostega časa spreminjajo skozi različne kulturne kontekste (urbani / ruralni okoliš) ter skozi različne politične in družbeno-ekonomske okoliščine (od pretežno kmečkega gospodarstva v prvi polovici 20. stoletja do socialistične Jugoslavije in prehoda v post-socialistični neoliberalni ekonomski sistem). Z raziskovanjem izkušenj otroštva skozi tri generacije me je zanimalo, kako se različne konceptualizacije dela in igre / prostega časa odražajo v izkušnjah otroštva skozi čas.

Otroci in mladostniki so pod delo navadno prištevali dejavnosti, ki predstavljajo obveznosti, ki jih morajo narediti po navodilih drugih ter so pogosto dolgočasne, pod igro oziroma prostočasne dejavnosti pa dejavnosti, v katerih se udejstvujejo na lastno željo, kjer lahko delajo, kar sami hočejo, ter so zabavne. Vendar pa so posamezne dejavnosti označili za delo ali igro glede na svoja subjektivna občutja. Vožnja s traktorjem ali pobiranje krompirja so nekateri otroci in mladostniki označili za igro, učenje glasbenega inštrumenta, kadar to poteka na željo staršev, pa je lahko delo. Delo se tako pokaže kot dejavnost, ki lahko prevzema tudi karakteristike igre, po drugi strani pa lahko tudi prostočasne dejavnosti prevzemajo pomene, ki jih sicer pripisujemo delu.

Sodelovanje otrok in mladostnikov v kontekstu sodobnega družinskega življenja bi lahko umestili v polje nevidnega dela. Po eni strani je tovrstno delo danes skrito pred očmi javnosti ter ni družbeno priznano. Po drugi strani pa v sodobnem načinu življenja predstavlja obrobno dejavnost, saj je vsakdan otrok in mladostnikov zapolnjen z drugimi dejavnostmi, povezanimi s šolanjem, prostočasnimi dejavnostmi, interesnimi dejavnostmi ter udejstvovanjem na digitalnih platformah (kjer pa se porajajo tudi nove oblike dela, npr. vplivneži ali črpanje podatkov kot nova oblika akumulacije kapitala).

Delo se tako izriše kot večplastna dejavnost: potencialno predstavlja močno sredstvo discipliniranja ter je lahko pomemben element socializacije, predstavlja lahko dejavnost, ki je vir zadovoljstva ali frustracij, organsko vpeta v odnose in neločljivo povezana z življenjem samim. Delo tako lahko umestimo v polje, skozi katero se poraja sodelovanje, pa tudi konflikti in pogajanja v vsakdanjem življenju.

© 2021 Barbara Turk Niskač  •  Spletna stran je nastala s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru podoktorskega raziskovalnega projekta z naslovom Družabni pomen delovnih opravil: Kako misliti delo v otroštvu (Z6 1881).  •  Oblikovanje: Miko Resi 

Dobrodošli na spletni strani, posvečeni etnološkim in antropološkim raziskavam otrok in otroštva. 

Antropologija otroštva raziskuje perspektive in izkušnje otrok in mladostnikov, hkrati pa tudi njihovo vpetost v družbene odnose in svet, ki jih obkroža.

Izkušnje otroštva se razlikujejo glede na kulturno okolje, družbeni razred, spol, zgodovinsko obdobje, pa tudi glede na geografske, politične in družbeno-ekonomske okoliščine.

V raziskavah z otroki in mladostniki se pogosto uporablja fotografija in druge vizualne metode, ki omogočajo vpogled v njihove perspektive, hkrati pa predstavljajo fotodokumentacijo otroštva v sodobnem času.

Družabni pomen delovnih opravil: Kako misliti delo v otroštvu je bil podoktorski raziskovalni projekt, ki je trajal od avgusta 2019 do julija 2021. S pomočjo pol-strukturiranih intervjujev, participativne fotografije in pogovorov ob fotografijah, se je projekt osredotočal na vprašanje konceptualizacije dela in igre / prostega časa v otroštvu. V raziskavi je sodelovalo pet starih staršev (2 osebi moškega in tri osebe ženskega spola), 23 staršev (19 mater in štirje očetje) ter 26 otrok (12 deklic in 14 dečkov), starih od šest do petnajst let. V namene raziskave sem poleg tega izvedla tudi analizo vsebine Pionirskega lista oz. PIL-a.

Glavni cilj projekta je bilo raziskati, kako otroci in mladostniki ustvarjajo pomene skozi udejstvovanje v delu, ki se odvija v vsakdanjem družinskem življenju. Drugi cilj projekta je bil raziskati, kako se konceptualizacije dela in igre / prostega časa spreminjajo skozi različne kulturne kontekste (urbani / ruralni okoliš) ter skozi različne politične in družbeno-ekonomske okoliščine (od pretežno kmečkega gospodarstva v prvi polovici 20. stoletja do socialistične Jugoslavije in prehoda v post-socialistični neoliberalni ekonomski sistem). Z raziskovanjem izkušenj otroštva skozi tri generacije me je zanimalo, kako se različne konceptualizacije dela in igre / prostega časa odražajo v izkušnjah otroštva skozi čas.

Otroci in mladostniki so pod delo navadno prištevali dejavnosti, ki predstavljajo obveznosti, ki jih morajo narediti po navodilih drugih ter so pogosto dolgočasne, pod igro oziroma prostočasne dejavnosti pa dejavnosti, v katerih se udejstvujejo na lastno željo, kjer lahko delajo, kar sami hočejo, ter so zabavne. Vendar pa so posamezne dejavnosti označili za delo ali igro glede na svoja subjektivna občutja. Vožnja s traktorjem ali pobiranje krompirja so nekateri otroci in mladostniki označili za igro, učenje glasbenega inštrumenta, kadar to poteka na željo staršev, pa je lahko delo. Delo se tako pokaže kot dejavnost, ki lahko prevzema tudi karakteristike igre, po drugi strani pa lahko tudi prostočasne dejavnosti prevzemajo pomene, ki jih sicer pripisujemo delu.

Sodelovanje otrok in mladostnikov v kontekstu sodobnega družinskega življenja bi lahko umestili v polje nevidnega dela. Po eni strani je tovrstno delo danes skrito pred očmi javnosti ter ni družbeno priznano. Po drugi strani pa v sodobnem načinu življenja predstavlja obrobno dejavnost, saj je vsakdan otrok in mladostnikov zapolnjen z drugimi dejavnostmi, povezanimi s šolanjem, prostočasnimi dejavnostmi, interesnimi dejavnostmi ter udejstvovanjem na digitalnih platformah (kjer pa se porajajo tudi nove oblike dela, npr. vplivneži ali črpanje podatkov kot nova oblika akumulacije kapitala).

Delo se tako izriše kot večplastna dejavnost: potencialno predstavlja močno sredstvo discipliniranja ter je lahko pomemben element socializacije, predstavlja lahko dejavnost, ki je vir zadovoljstva ali frustracij, organsko vpeta v odnose in neločljivo povezana z življenjem samim. Delo tako lahko umestimo v polje, skozi katero se poraja sodelovanje, pa tudi konflikti in pogajanja v vsakdanjem življenju.